Ali ste vedeli, da je bilo leta 2023 na Kitajskem zaznanih več kot 3 milijarde kosov ponarejenega blaga, kar je več kot 400 ponaredkov na vsakega prebivalca Slovenije? V času, ko je Kitajska postala globalna tovarna sveta, se intelektualna lastnina spreminja v najbolj dragoceno valuto sodobnega poslovanja.
A zaščita teh pravic v eni izmed najbolj kompleksnih pravnih in poslovnih okoljih na svetu ni le izziv – je pogosto razlika med uspehom in popolnim poslovnim polomom. V tem članku raziskujemo ključna vprašanja, s katerimi se morajo podjetja soočiti, če želijo varno in dolgoročno poslovati s Kitajsko.
Zakaj je zaščita intelektualne lastnine ključna pri poslovanju s Kitajsko
Zaščita intelektualne lastnine (IL) je ključnega pomena pri vstopu na kitajski trg, saj predstavlja enega glavnih temeljev konkurenčne prednosti podjetja. V kontekstu mednarodnega poslovanja, še posebej v gospodarstvu, kot je kitajsko, kjer je zgodovina spoštovanja pravic intelektualne lastnine razmeroma kratka, je nujno zagotoviti ustrezno zaščito že pred vstopom na trg.
Kitajska je sicer v zadnjih letih znatno izboljšala svoj zakonodajni okvir in pristop k zaščiti IL – denimo s spremembo Zakona o blagovnih znamkah (2020) ter okrepljeno vlogo Sodišča za intelektualno lastnino na Vrhovnem ljudskem sodišču – vendar praksa še vedno kaže na visoko stopnjo tveganj, zlasti za tuja podjetja.
Podatki kažejo, da je bilo v letu 2023 na Kitajskem vloženih več kot 9 milijonov zahtevkov za registracijo blagovnih znamk, kar pomeni izjemno konkurenčno in nasičeno okolje.
Obenem pa je bilo več kot 30 % teh zahtevkov vloženih z očitnim namenom zlorabe (npr. zlonamerna registracija tujih znamk), kar potrjuje pomen pravočasne in proaktivne zaščite.
Po podatkih WIPO je Kitajska postala največji uporabnik sistema za mednarodno registracijo patentov (PCT), kar kaže, da lokalna podjetja dobro razumejo strateško vrednost IL.
Za tuje investitorje pomeni to, da je lahko pomanjkljiva zaščita IL neposredno povezana z izgubo tržnega deleža, zmanjšanjem dobička in celo izgubo poslovne skrivnosti.
V okviru poslovanja s Kitajsko je torej ključnega pomena, da podjetje pravočasno registrira svoje pravice, razume lokalni pravni sistem in vzpostavi notranje mehanizme za nadzor in uveljavljanje teh pravic.
Le tako lahko ohrani svojo inovacijsko prednost in dolgoročno poslovno varnost.
Katera pravna orodja so na voljo za zaščito intelektualne lastnine na Kitajskem
Za učinkovito zaščito intelektualne lastnine (IL) na Kitajskem so na voljo različna pravna orodja, ki jih je treba strateško kombinirati glede na vrsto pravice, sektor in naravo poslovnega sodelovanja.
Najbolj temeljna in razširjena oblika zaščite je registracija pravic intelektualne lastnine pri kitajskih uradih, saj Kitajska deluje po principu “first-to-file”, kar pomeni, da pravico do blagovne znamke ali patenta praviloma pridobi prvi, ki jo registrira, ne pa tisti, ki jo dejansko uporablja ali je njen prvotni ustvarjalec.
Ta ureditev ima velik vpliv na podjetja, ki se ukvarjajo z uvozom iz Kitajske, saj lahko nezavarovana znamka hitro postane tarča zlonamerne registracije s strani lokalnih posrednikov ali proizvajalcev.
Podjetja lahko svoja sredstva IL zaščitijo prek Kitajskega nacionalnega urada za intelektualno lastnino (CNIPA), ki pokriva področja patentov, modelov in znamk. Leta 2023 je CNIPA obravnaval več kot 3,3 milijona novih patentnih prijav, kar ponazarja pomen pravočasnega ukrepanja in pravne prednosti tistih, ki so pripravljeni.
Poleg tega je na voljo carinski nadzor IL, ki omogoča podjetjem, da svojo registrirano blagovno znamko ali patent prijavijo carinskemu organu. Ta lahko nato ob uvozu iz Kitajske ustavi pošiljke ponarejenega blaga, kar je posebej pomembno za podjetja, ki distribuirajo izdelke na mednarodne trge.
Pomembno je poudariti tudi vlogo pogodbenih mehanizmov, kot so sporazumi o nerazkritju informacij (NDA) in pogodbe o prenosu pravic, ki so nepogrešljivi v vseh fazah sodelovanja s kitajskimi partnerji. Skupaj z registracijo pravic in aktivnim spremljanjem trga ta pravna orodja tvorijo trden sistem zaščite IL, ki omogoča varnejše in bolj predvidljivo poslovanje v kompleksnem kitajskem pravnem okolju.
Kako lahko učinkovito registriram svojo blagovno znamko ali patent na Kitajskem
Učinkovita registracija blagovne znamke ali patenta na Kitajskem je temeljna zahteva za varno in trajnostno poslovanje na tem trgu. Zaradi sistema “first-to-file”, ki je v nasprotju z načelom “first-to-use”, kot ga poznamo v številnih zahodnih pravnih sistemih, je zgodnja registracija nujna – tudi če podjetje še ni prisotno na trgu.
To pomeni, da lahko lokalni subjekti, vključno s potencialnimi partnerji, proizvajalci ali distributerji, zakonito registrirajo tujim podjetjem že uveljavljene blagovne znamke, kar pogosto vodi do izsiljevanja ali pravnih sporov.
Blagovno znamko je treba registrirati pri Kitajskem nacionalnem uradu za intelektualno lastnino (CNIPA), pri čemer podjetja lahko uporabijo neposredno prijavo ali pa vložijo prijavo preko mednarodnega sistema Madrid, če gre za znamko, ki naj bi bila zaščitena tudi v drugih državah.
V primeru patentov je možna prijava po nacionalni poti ali preko PCT-sistema (Patent Cooperation Treaty), vendar je treba v vsakem primeru zagotoviti pravočasno vložitev v kitajski jurisdikciji – navadno v roku 12 mesecev od prve prijave (prioritete) za patente in 6 mesecev za modele.
Registracija naj ne vključuje zgolj osnovne različice blagovne znamke (npr. logotipa), temveč naj obsega tudi kitajski prevod ali transliteracijo, saj se velik del blagovne komunikacije na Kitajskem odvija v lokalnem jeziku.
Statistika iz leta 2023 kaže, da je bilo kar 14 % vseh registriranih znamk zlonamerno registriranih pred prihodom prvotnega imetnika na trg, kar poudarja pomen proaktivnega pristopa.
Poleg tega Kitajska uporablja nicesko klasifikacijo za razvrstitev blagovnih znamk po razredih, kar pomeni, da mora podjetje registrirati znamko v ustreznih razredih glede na izdelke ali storitve, sicer zaščita ne bo učinkovita.
Poleg registracije je priporočljivo vzpostaviti sistem za nadzor kršitev, bodisi z lastnimi sredstvi bodisi preko lokalnih pravnih zastopnikov ali specializiranih svetovalcev. Prav tako je pametno sodelovati s carinskimi organi in vpisati pravice IL v kitajski carinski register, kar omogoča, da se blago, ki krši te pravice, prestreže že na mejnih prehodih.
To je še posebej pomembno pri mednarodni distribuciji in pri dejavnostih, kot je prevoz iz Kitajske, kjer obstaja povečano tveganje za nepooblaščeno uporabo znamk na embalaži ali samih izdelkih.
Učinkovita registracija torej ni enkraten administrativni korak, temveč del celovite strategije zaščite IL, ki vključuje razumevanje lokalnih zakonov, jezikovnih posebnosti, klasifikacijskih sistemov in izvajanje nadzora nad trgom. Le na ta način lahko podjetje dolgoročno varuje svojo inovativnost, ugled in konkurenčno prednost v izjemno dinamičnem kitajskem poslovnem okolju.
Kakšne so najpogostejše napake tujih podjetij pri zaščiti pravic na Kitajskem
Najpogostejše napake tujih podjetij pri zaščiti intelektualne lastnine na Kitajskem izvirajo iz napačnih predpostavk o pravnem sistemu, pomanjkljive priprave in zanemarjanja kulturno-poslovnega konteksta. Ena izmed največjih zmot je prepričanje, da mednarodna zaščita avtomatično velja tudi na Kitajskem.
V praksi je ravno nasprotno – brez lokalne registracije blagovne znamke, patenta ali modela pri Kitajskem nacionalnem uradu za intelektualno lastnino (CNIPA) pravice na tem trgu ne obstajajo, ne glede na njihovo mednarodno uveljavljenost.
Veliko podjetij se na Kitajsko odpravi brez ustrezne pravne zaščite, pogosto zato, ker dajejo prednost hitrosti vstopa na trg pred dolgoročno varnostjo.
To vodi do scenarijev, kjer lokalni posredniki ali celo zaposleni registrirajo znamko v svojem imenu.
Takšne zlorabe predstavljajo več kot 20 % vseh sporov o blagovnih znamkah, ob čemer podjetja pogosto ugotovijo, da so izgubila pravico do uporabe lastnega imena prav v trenutku, ko želijo povečati obseg poslovanja ali razširiti distribucijsko mrežo.
Druga pogosta napaka je odsotnost pravno zavezujočih pogodb, zlasti v zgodnjih fazah sodelovanja, kot so pogovori o morebitnem partnerstvu, prenosu tehnologije ali skupnem razvoju izdelkov.
Pogodbe o nerazkritju informacij (NDA) in sporazumi o nerazširjanju ali neuporabi informacij (NNN – Non-disclosure, Non-use, Non-circumvention) so na Kitajskem nujni, saj lokalna zakonodaja ne priznava implicitne dolžnosti zaupnosti na način, kot jo poznajo anglosaksonski pravni sistemi.
Pogosto podjetja tudi zanemarijo pomen registracije kitajske različice blagovne znamke, kar odpira vrata zlonamernim registracijam fonetičnih ali dobesednih prevodov.
Posledično lahko pride do situacij, kjer se izdelek pod svojo blagovno znamko prodaja v različnih različicah, brez nadzora in s slabšo kakovostjo, kar neposredno škoduje ugledu podjetja.
Ob tem velja poudariti, da je zaščita IL na Kitajskem geografsko omejena, kar pomeni, da registracija v Hongkongu ali Tajvanu ne velja na celinski Kitajski.
Nenazadnje podjetja pogosto precenijo svojo sposobnost nadzora nad proizvodnjo ali distribucijo, ne da bi vzpostavila sistematičen nadzor nad dobavno verigo, vključujoč preverjanje podizvajalcev in redne preglede.
Tovrstna lahkomiselnost se pogosto začne že ob prvem obisku, ko podjetniki v naglici iščejo poslovne priložnosti, ne da bi preverili ozadje partnerjev ali pripravili ustrezne pravne okvire.
Simptomatično je tudi, da se nekatera podjetja podajo na poslovna potovanja z vizo za Kitajsko brez predhodnega razumevanja tamkajšnjega pravnega sistema, kar pogosto pomeni, da že v izhodišču zamudijo ključne korake pri zaščiti svojih pravic.
Zato je strateški pristop k zaščiti intelektualne lastnine, podprt z lokalnim pravnim svetovanjem, ne zgolj priporočljiv, temveč nujen element uspešnega in varnega poslovanja s Kitajsko.
Kako se lahko pripravim na morebitne kršitve in kako jih uveljavljam
Priprava na morebitne kršitve intelektualne lastnine in učinkovito uveljavljanje pravic na Kitajskem zahtevata celosten, strateški in pravno utemeljen pristop, ki presega zgolj registracijo pravic.
Ključno je, da podjetja že pred vstopom na trg oblikujejo preventivne mehanizme za obvladovanje tveganj, saj je statistika jasna – po podatkih kitajskega vrhovnega sodišča je bilo leta 2023 vloženih več kot 500.000 primerov v zvezi z intelektualno lastnino, pri čemer so bili tožniki v večini primerov tuja podjetja, ki so svoja upravičenja želela zaščititi pred lokalnimi kršitelji.
Prvi korak v tej pripravi je dosledna in pravočasna registracija vseh oblik pravic – od blagovnih znamk, patentov in modelov do avtorskih del – pri CNIPA, s čimer se ustvari pravna podlaga za vsakršno nadaljnjo pravno uveljavitev. A registracija sama po sebi ni dovolj.
Podjetja morajo oblikovati notranje protokole za monitoring trga, kar vključuje spremljanje spletnih tržnic, sejmov in drugih kanalov, preko katerih se lahko pojavi ponarejeno ali nedovoljeno blago.
Veliko platform, kot so Alibaba, JD.com in Pinduoduo, ponuja lastne mehanizme za prijavo kršitev, vendar je uspešnost teh postopkov v veliki meri odvisna od tega, ali so pravice že registrirane na Kitajskem.
Ko pride do kršitve, so podjetjem na voljo različni postopki.
Najhitrejša pot je pogosto administrativni postopek, kjer lokalni uradi lahko ukrepajo z zasegom blaga, zaprtjem proizvodnih obratov in izrekom glob.
V kompleksnejših primerih je priporočljivo sprožiti sodni postopek, ki lahko vključuje odškodninske zahtevke, sodne prepovedi in celo kazenske sankcije.
Pomembno je, da podjetje že predhodno identificira specializirane odvetniške pisarne z izkušnjami na področju IL, saj kakovost zastopanja bistveno vpliva na izid postopka.
V zadnjih letih je zaznati trend, da kitajska sodišča vse pogosteje odločajo v prid tujih tožnikov – leta 2022 je bilo več kot 85 % zadev, v katerih so bila vključena tuja podjetja, rešenih v njihovo korist – a le v primeru, da so bila njihova upravičenja ustrezno registrirana in dokumentirana.
Poleg sodnih poti je nujen tudi carinski nadzor, ki omogoča prijavo registriranih pravic kitajskim carinskim organom. Ti lahko že na izvoznem mestu zadržijo blago, ki krši intelektualno lastnino.
Ta ukrep je še posebej pomemben za podjetja, ki delujejo globalno in želijo preprečiti širjenje ponaredkov v druge države – tudi pri standardnih logističnih poteh, kot je prevoz iz Kitajske preko morskih ali železniških poti.
Učinkovito uveljavljanje pravic zahteva torej proaktivnost, lokalno poznavanje zakonodaje in nenehno spremljanje trga. V kombinaciji s trdnimi pogodbenimi določili in jasnim odzivnim načrtom ob zaznavi kršitve podjetja ustvarijo obrambni mehanizem, ki ni le reaktiven, temveč tudi preventiven in odvračilen.
Tak pristop ne zmanjšuje zgolj finančne škode, ampak dolgoročno prispeva k večji poslovni stabilnosti in ugledu na trgu.
Ali sodelovanje z lokalnimi partnerji pomeni večje tveganje ali priložnost za zaščito
Sodelovanje z lokalnimi partnerji na Kitajskem predstavlja tako priložnost kot tudi tveganje za zaščito intelektualne lastnine, pri čemer je ključna razlika v tem, kako sistematično in pravno utemeljeno podjetje pristopi k partnerstvu.
Lokalni partnerji imajo pogosto poglobljeno razumevanje trga, vzpostavljene distribucijske poti, povezave z državnimi organi in dostop do potrebnih virov. To je lahko neprecenljivo pri vzpostavitvi prisotnosti na Kitajskem.
Vendar pa prav ti partnerji pogosto predstavljajo največje tveganje za zlorabo ali nepooblaščeno uporabo intelektualne lastnine, še posebej v primerih, ko podjetja v začetni fazi zanemarijo pravno zaščito.
Pogodbeni okvir sodelovanja mora biti zato izredno natančen, vključevati mora pogodbe o nerazkritju (NDA), pogodbe o neuporabi in neizogibanju (NNN) ter jasno določene klavzule glede prenosa, uporabe in zaščite pravic intelektualne lastnine.
Pogoste so situacije, ko tuje podjetje s partnerjem razvije novo tehnologijo ali izdelek, a zaradi pomanjkanja ustreznih določb o lastništvu IL izgubi nadzor nad rešitvijo. Takšne situacije se v praksi pogosto končajo s sporom, v katerem imajo lokalni partnerji prednost zaradi boljšega razumevanja pravnega sistema in povezav z lokalnimi oblastmi.
Poleg tega je pomembno, da podjetje preveri ozadje lokalnega partnerja, vključno z njegovo zgodovino v poslovanju s tujimi podjetji in morebitnimi pravnimi spori v zvezi z intelektualno lastnino. V zadnjih letih so bile zaznane številne zlorabe, kjer so partnerji po prekinitvi sodelovanja začeli uporabljati blagovno znamko, dizajn ali celo celoten proizvodni proces tujih podjetij, pogosto ob podpori lokalnih oblasti.
Podatki kitajskega pravosodnega sistema kažejo, da v primerih, kjer pogodba ni jasno urejala pravic IL, sodišča pogosto odločijo v korist kitajskih subjektov, tudi če je bila intelektualna lastnina ustvarjena v tujini.
Kljub tem tveganjem pa sodelovanje z lokalnim partnerjem lahko pomeni izjemno konkurenčno prednost – če podjetje izvede ustrezno pravno, poslovno in kulturno pripravo. Pravilno strukturirano sodelovanje omogoča hitrejši vstop na trg, zmanjšuje stroške in izboljšuje verodostojnost blagovne znamke na lokalni ravni.
Zato sodelovanje z lokalnimi partnerji ni nujno grožnja zaščiti intelektualne lastnine, temveč lahko postane ena izmed najmočnejših točk strategije – če temelji na previdnosti, nadzoru in pravni jasnosti.
Zaščita intelektualne lastnine pri poslovanju s Kitajsko ni več le priporočilo, temveč strateška nujnost. Le podjetja, ki pravočasno registrirajo svoje pravice, jasno uredijo pogodbe in vzpostavijo mehanizme nadzora, lahko ohranijo svojo konkurenčno prednost v okolju, kjer je inovacija vredna toliko, kolikor je zaščitena.
V svetu, kjer je kopiranje pogosto hitrejše od ustvarjanja, zmaga tisti, ki zna predvideti in preprečiti.
Preverite še:
Kakšna je carina na uvoz blaga iz Kitajske [in posebnosti pri carinjenju kitajskih izdelkov]
Kako najti zanesljive dobavitelje na Kitajskem
Legalne zahteve za prodajo kitajskih izdelkov v EU